Vaja 16 - VZPOREDNA IN ZAPOREDNA VEZAVA

1. S pomočjo univerzalnega multimetra izmeri napetost na posameznih
uporih in tok skoznje.

U1 = 9,6V                R1 = 3300Ω
U2 = 9,6V                R2 = 3300Ω               I  = 9,6V/3300Ω + 9,6V/3300Ω + 4,2Ω/1500Ω = 8,6mA
U3 = 4,2V                R3 = 1500Ω

US = 23,4V              Rs = 8100Ω

2. Veži upore vzporedno.

Us = U1 = U2 = U3 = 24V

R1 = 3300Ω
R2 = 3300Ω
R3 = 1500Ω


I1 = I2 = 24V/3300Ω = 7.3mA
I3 = 24V/1500Ω = 16mA

Is = I1+I2+I3 = 30,6mA

3. Komentiraj dobljene rezultate in izsledke opazovanja.

Pri zaporedni vezavi, se napetosti na posameznih porabnikih seštevajo in tako dobimo skupno napetost, ki je enaka napetosti izvira. Tok je skozi vsak porabnik enak.
Pri vzporedni vezavi pa je upornost na vsakem uporabniku enaka, tok pa se glede na porabnike razdeli na vsakega.

Vaja 15 - MERJENJE SIGNALOV NA ELEKTRIČNEM TRANSFORMATORJU

1. Iz izmerjenih vrednosti napetosti na primarju in sekundarju izračunaj razmerje v
ovojih!

V1 = 155mV
V2 = 0,55V

Vp / Vs = V1/ V2 = 0,5V/0,155V = 3,2

Vaja 14 - Sevanje izotropnega vira

Vaja 13 - MERJENJE USMERJENOSTI ZVOČNIKA

1. Izmeri karakteristiko zvočnika in jo podaj v polarnem diagramu.

2. Zakaj je za opredeljevanje jakosti zvoka primerna logaritemska
(decibelska – dB) skala?

Decibel (dB) je osnovna enota pri zvoku, zato je decibelna skala primerna za opredeljevanje karakteristike zvočnika

Vaja 12 - POJAVI V ENORODOVNEM IN MNOGORODOVNEM OPTIČNEM VLAKNU

1. Kako je polarizirana svetloba na vhodu mnogorodovnega oziroma
enorodovnega vlakna?

Svetloba na vhodu se polarizira linearno.

2. Kako je polarizirana svetloba na izhodu mnogorodovnega oziroma
enorodovnega vlakna?

Svetloba ni polarizirana na izhodu.

3. Izmeri numerično aperturo mnogorodovnega in enorodovnega vlakna in
podaj njeno pomembnost!

d = 3cm
r = 0,6cm

tanα = 0,6 / 3
α = 11°18`

NA = sinα
NA = sin(11°18`)
NA = 0,196




4. Kdaj in zakaj je pomembna numerična apertura optičnega vlakna?

Pomembna je pri spajanju vlakna, ker pri spajanju dveh
vlaken so izgube spoja majhne, ko sta premer sredice in numerična apertura
izstopnega vlakna večja ali enaka premeru sredice in numerični aperturi
vstopnega vlakna.

Vaja 11 - PRIKAZ XY SLIKE NA ZASLONU OSCILOSKOPA

3. Kaj se zgodi, če ima ta signala za celoštevilski večkratnik različno
frekvenco?

Če ima signal celoštevilski večkratnik različno frekvenco, se pojavi N/2 število osmic, pri čemer je N večkratnik frekvence.

Vaja 10 - NAPETOSTNA ODVISNOST OJAČENJA FOTOPOMNOŽEVALKE

1. Izmeri napetostno odvisnost ojačenja fotopomnoževalke!

2. Kaj se zgodi z izhodnim signalom, če vhod prekrmilimo?

Če vhod prekrmilimo, izhodni signal spremeni.

3. Zakaj je fotopomnoževalka občutljiva na magnetno polje?

Fotopomnoževalka deluje na principu fotoefekta – izbijanja fotonov z elektroni. Magnetno polje pa oddajajo nabiti elektroni, zato ti močno vplivajo na fotopomnoževalko.

 4. Zakaj dobimo odklon kazalca tudi, če preklopimo voltmeter na merjenje
izmenčne napetosti?

Ker napetost ni stabilna in se spreminja.

Vaja 9 - POLNJENJE IN PRAZNJENJE KONDENZATORJA

1. Izberi kondenzator kapacitivnosti 10 nF in izračunaj časovno konstanto.

C = 10nF

R = 50 Ω
----------

t = 5*10^-7s

t = C * R = 10*10^-9F * 50 Ω = 5*10^-7s

2. Preriši sliko praznjenja in s pomočjo tangente določi časovno konstanto.

3. Izberi kondenzator neznane vrednosti in s pomočjo izmerjene časovne

konstante določi kapacitivnost.

t = 10μs
R =  50 Ω                C  = t / R = 10μs / 50 Ω = 2*10^-7F
----------
C = 2*10^-7F

Vaja 8 - MERJENJE KARAKTERISTIKE POLPREVODNIŠKE DIODE

1. Katere polprevodniške materiale poznaš?

Germanij in silicij.

4. Ali je napaka velika, če rečemo, da dioda v eni smeri prevaja električni tok, v drugi
pa ne?

Ne, ker dioda v zaporni smeri prevaja tako majhen tok, da je skoraj neopazen oz. neznaten

Vaja 7 - OPTIČNI REFLEKTOMETER V ČASOVNEM PROSTORU (OTDR)

1. Koliko je dolžina posameznega koluta?

c = 3*10^8 m/s
n = 1,46 (lomni količnik vlakna)
t = 12μs = 12*10^-6s

c1 = c / n = 3*10^8m/s / 1,46 = 205*10^6m/s

s = c1 * t = 205*10^6m/s * 12μs = 2460m


Ker je svetlobi žarek prepotoval dvojno pot, moramo dobljeno razdaljo deliti s 2, da dobimo dejansko dolžino koluta


Sk = S / 2 = 2460m / 2 = 1230m

2. Koliko je v našem primeru ločljivost OTDR?

t = 0.4μs

3. Katera je optimalna dolžina impulza?

t = 0.4μs
c1 = 205*10^6m/s                    s = c * t = 205*10^6m/s * 0,4μs
-------------------                    s = 82m
s1 = 41m                                  s1 = s /2 = 41m

optična vlakna

Vaja 6 - POPOLNI ODBOJ SVETLOBE IN MERJENJE LOMNEGA KOLIČNIKA STEKLA

1. Določi mejni kot popolnega odboja! 

α = 45°  =>  αV = 90° - 45° = 45°

2. Določi lomni količnik steklene polkrogle z opazovanjem prehoda
svetlobnega curka na meji steklo–zrak!

n = sinαL / sinαV = sin90° / sin45° = 1,41

3. Zakaj ima merjenec obliko polkrogle?

Merjenec ima obliko polkrogle, zato ker lahko dosežemo popolni odboj, samo če izstopna ploskev ni vzporedna z vztopno ploskev.

4. Kaj bi se zgodilo, če merjenec ne bi imel obliko polkrogle?

V takem primeru ne bi prišlo do pravilnega odboja.

Vaja 5 - MERITVE VISOKOFREKVENČNIH SIGNALOV

1. Preriši sliko iz zaslona RF spektralnega analizatorja in si zapiši frekvence opaženih signalov.

2. Poskušaj določiti katerim storitvam pripadajo opaženi signali. Pri tem si
pomagaj s seznamom lokacij in frekvenc radijskih in televizijskih oddajnikov, ki
ga najdeš na internetu.

Dobljeni signal smo identificirali, kot zvočni signal prvega programa RTV Slovenije. 

 
3. Izmeri zakasnitev zvokovnih signalov prenesenih preko radijskega valovanja v
primerjavi s signali prenesenimi preko interneta. Primerjaj zakasnitev radijskih
postaj v primerjavi s televizijskimi postajami.


Zakasnitev je znašala 38s.

RF spektralni analizator

Vaja 4 - MERITVE V ČASOVNEM PROSTORU

1. Preriši sliko iz zaslona osciloskopa.

2. Določi amplitudo signala, ki ga vidiš na zaslonu.

A=7,5V

3. Določi periodo signala, ki ga vidiš na zaslonu.

T0=1000μs

4. Iz izmerjene periode izračunaj frekvenco signala.

T0=1000μs
------                                    f = 1/T0 = 1000 000Hz = 1000kHz
f=1000 000Hz = 1000kHz

Vaja 3 - DOLOČANJE ELEKTRIČNE UPORNOSTI

1. Izmeri tok skozi izbran upor. 

 Izmerili smo izbrani tok skozi upor, ki je znašal I=1,4mA

2. Izmerite napetost na izbranem uporu. 

Izmerili smo napetost na izbranem uporu, ki je znašala U=4,4V 

3. Iz izmerjenega toka in napetosti izračunajte upornost. 

I=1,4mA=0,0014A

U=4,4V                            R=U/I=3142Ω

------

R=3142Ω = 3.1kΩ

4. S pomočjo Ω-metra izmeri upornost izbranega upora. 

R=3110Ω

 5. Določi upornost upora s pomočjo uporovne lestvice.

bavne oznake kondenzatorja: Rdeča - Rjava - Rdeča =>  31x100=3100Ω

Upori

Vaja 1 - OPAZOVANJE TELESA V POSPEŠENEM GIBANJU

1. Izmeri kot pod katerim je nagnjena podlaga.

ß = 16°

2. Izmeri čase, ki jih potrebuje žogica, da pride do dna klanca iz

posamezne začetne točke.

T1 = 2,04s
T2 = 1,34s
T3 = 1,07s
T4 = 072s

3. Izračunaj posamezne povprečne hitrosti.

d1 = 2m
v1 = d1 / T1 = 2m / 2,04s = 1m/s

d2 = 1,5m
v2 = d2 / T2 =1,5m / 1,34s = 1,1m/s

d3 = 1m
v3 = d3 / T3 = 1m / 1.07s = 0,9m/s

d4  = 0,5m
v4 =  d4 / T4 = 0,5m / 0,72s =0,7m/s
 

4. Nariši graf odvisnosti hitrosti od dolžine pretečene poti.

5. Izračunaj pospešek za posamezna izhodišča.

a = gT * sinß
a = 9,81m/s^2 * sin16°
a = 2,7m/s^2